
… dotik …

… podoben dotik po zelooo dolgem času …

… oko pritegne ta mogočen detalj … je bil to Dotik?
Ta prispevek je bil dodan
v Torek, April 22nd, 2008 ob 9:59 in je uvrščen v kategorijo Prosto, IGRE ŽIVLJENJA, stvarstvo.
Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 .
Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).
April 22nd, 2008 at 10:37
v redu. zdaj so vsi delčki na mestu.
prelivam se s Tvojimi barvami in potujem..
April 22nd, 2008 at 10:48
Razmišljal sem kaj naj dam na temo “dotik” …
… tu sem davno nekoč, prvič začutil nek Dotik … ko se stvari zazdijo enostavne in samoumevne … in potem je čas samo še za HVALA.
Zaslutil sem, da nekje obstaja prehod v Srednji Svet.
April 22nd, 2008 at 11:43
Ko se Sonce dotakne temne globine.
Dotik somraka ima neskončno tonov.
April 22nd, 2008 at 12:15
O, kako lepo, gushto!
Dotik preko morja. Sonce nad morjem ni nikoli samo. Ima svoj odsev. Strehe ga čakajo. Tu pa se danes svetijo od dežja. Bolj rdeče kot običajno.
Prijateljski dotik in pozdrav!
April 22nd, 2008 at 13:09
dotik sonca z daljno morsko gladino… dotik dneva z večerom… dotik, ki simbolizira mir, pokrit z varnimi strehami primorskih hiš.
Nenavadna tehnika, tople barve.
Kako je to imenitno! Proza, poezija, fotografija, slikarstvo…
še kakšen kipec moramo nekam postaviti.
April 22nd, 2008 at 15:20
…če si predstavljam kako Dotik diši , bi si ga želel na tak način……. začutiti….
kobilica
April 22nd, 2008 at 19:30
Ob obisku Pirana zelo priporočam obisk na zvonik cerkve sv. Jurija … cena 1 €
… ta razgled se me je v nedeljo res DOTAKNIL
… in spomnil sem se te slike iz preteklosti.
(dodajam svežo slikco
)
April 23rd, 2008 at 6:13
gustho, za koliko sva se grešila? Jaz sem bil tam okoli četrte ure popoldne.
April 23rd, 2008 at 7:33
Na turnu sem bil okrog 12:00.
April 23rd, 2008 at 8:45
Piran..
hočem še.
April 23rd, 2008 at 9:30
vprašanje: kako nekoga spraviti na vrh turna, če se boji višine?
April 23rd, 2008 at 10:05
Obrneš ga na glavo, pa gre.
April 23rd, 2008 at 14:00
Možakar…hehe..to bi znalo biti jako nevarno

kaj pa moja glava, ki bi tolkla po stopnicah
?
April 23rd, 2008 at 15:12
Mene bolj skrbi, kaj bi reklo tvoje krilo!
;.)
April 24th, 2008 at 9:38
Morje in nebo sta izbrisala meje, zanju niso potrebne. Mi jih vidimo. Čeprav se tako nežno dotikata za spoznanje odtenka, je zanju močan objem.
Lp
od vvooodnarke !